Analitiki pravijo, da infrastruktura, ki spodbuja rast, spravlja plačilo v dolgoviško past Pekinga
Projekti, izvedeni v okviru pobude Belt and Road, ki jo je predlagala Kitajska, so spodbudili gospodarski razvoj Šrilanke, saj so zaradi njihovega uspeha plačali lažne trditve, da pomoč države ujame v visoko zadolženost, pravijo analitiki.
V nasprotju s pripovedjo kritikov Pekinga o tako imenovani dolžniški pasti je pomoč Kitajske postala gonilna sila za dolgoročno gospodarsko rast držav, ki sodelujejo v BRI, pravijo analitiki.Na Šrilanki so projekti Colombo Port City in Hambantota Port ter gradnja južne hitre ceste med glavnimi podjetji, povezanimi s programom krepitve infrastrukture.
Pristanišče Colombo je bilo letos uvrščeno na 22. mesto na svetovni lestvici pristanišč.Zabeležil je 6-odstotno rast obsega pretovorjenega tovora, na rekordnih 7,25 milijona enot ekvivalenta dvajsetih čevljev v letu 2021, so mediji v ponedeljek navedli pristaniški urad Šrilanke.
Vodja pristaniške uprave Prasantha Jayamanna je za šrilanški časopis Daily FT povedal, da je povečana aktivnost spodbudna in da je predsednik Gotabaya Rajapaksa dejal, da želi, da se pristanišče do leta 2025 uvrsti med 15 najboljših na svetovni lestvici.
Colombo Port City je predviden kot vrhunska stanovanjska, maloprodajna in poslovna destinacija v južni Aziji, pri čemer bo podjetje China Harbour Engineering Company izvajalo dela, vključno z umetnim otokom.
"Ta obnovljena zemlja daje Šrilanki priložnost, da na novo nariše zemljevid in zgradi mesto svetovnih razsežnosti in funkcionalnosti ter tekmuje z Dubajem ali Singapurjem," je za medije povedala Saliya Wickramasuriya, članica ekonomske komisije pristaniškega mesta Colombo.
Glavna prednost
Kar zadeva pristanišče Hambantota, njegova bližina glavnih morskih poti pomeni, da je velika prednost za projekt.
Šrilanški premier Mahinda Rajapaksa se je zahvalil Kitajski "za njeno dolgoročno in ogromno podporo gospodarskemu in socialnemu razvoju države".
Ker si država prizadeva okrevati po posledicah pandemije, so kritiki Kitajske znova trdili, da je Šrilanka obremenjena z dragimi posojili, pri čemer nekateri projekte, ki jih podpira Kitajska, imenujejo beli sloni.
Sirimal Abeyratne, profesor ekonomije na Univerzi v Colombu, je za China Daily povedal, da je Šrilanka svoj trg obveznic odprla za tuje naložbe leta 2007 in približno istočasno začela komercialna zadolževanja, "ki nimajo nobene zveze s kitajskimi posojili".
Po podatkih ministrstva za zunanje vire Šrilanke je Kitajska aprila 2021 predstavljala 10 odstotkov 35 milijard dolarjev zunanjega dolga otoške države, približno 10 odstotkov pa je predstavljala tudi Japonska.Kitajska je četrti največji posojilodajalec Šrilanke, za mednarodnimi finančnimi trgi, Azijsko razvojno banko in Japonsko.
Dejstvo, da je bila Kitajska izpostavljena v pripovedi kritikov o dolžniški pasti, kaže, v kolikšni meri poskušajo diskreditirati Kitajsko in projekte BRI v azijsko-pacifiški regiji, je dejal Wang Peng, raziskovalec Centra za ameriške študije z Univerza za mednarodne študije Zhejiang.
Po podatkih Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada država preseže mejo nevarnosti, če njen zunanji dolg preseže 40 odstotkov bruto domačega proizvoda.
"Zmožnost Šrilanke, da se razvije kot regionalno logistično in ladijsko središče za izkoriščanje prednosti BRI, je bila zelo poudarjena," je v komentarju za Ceylon Today zapisala Samitha Hettige, svetovalka Nacionalne komisije za izobraževanje Šrilanke.
Čas objave: 18. marec 2022