Analitiki pravijo, da infrastruktura, ki spodbuja rast, odpravlja obrekovanja Pekinga zaradi dolgov
Analitiki so dejali, da so projekti, izvedeni v okviru kitajske pobude »Ena pasova in ena pot«, spodbudili gospodarski razvoj Šrilanke, njihov uspeh pa je ovrgel lažne trditve, da pomoč države ujame v visoko zadolženost.
V nasprotju s pripovedjo pekinških kritikov o tako imenovani dolžniški pasti je kitajska pomoč postala gonilo dolgoročne gospodarske rasti držav, ki sodelujejo v pobudi BRI, so povedali analitiki. Na Šrilanki sta med glavnimi projekti, povezanimi s programom za izboljšanje infrastrukture, projekta pristaniškega mesta Colombo in pristanišča Hambantota ter gradnja južne hitre ceste.
Pristanišče Colombo se je letos uvrstilo na 22. mesto na svetovni lestvici pristanišč. V letu 2021 je zabeležilo 6-odstotno rast obsega pretovora na rekordnih 7,25 milijona enot, enakovrednih dvajsetim čevljem, so mediji v ponedeljek sporočili s strani pristaniške uprave Šrilanke.
Vodja pristaniške uprave Prasantha Jayamanna je za šrilanški časopis Daily FT povedal, da je povečana aktivnost spodbudna in da je predsednik Gotabaya Rajapaksa izrazil željo, da bi se pristanišče do leta 2025 uvrstilo med 15 najboljših na svetovni lestvici.
Pristaniško mesto Colombo je zasnovano kot vrhunska stanovanjska, trgovska in poslovna destinacija v Južni Aziji, kjer bo podjetje China Harbour Engineering Company izvajalo dela, vključno z umetnim otokom.
»To rekultivirano ozemlje daje Šrilanki priložnost, da preoblikuje zemljevid in zgradi mesto svetovnega razreda po velikosti in funkcionalnosti ter se kosa z Dubajem ali Singapurjem,« je medijem povedala Saliya Wickramasuriya, članica gospodarske komisije pristaniškega mesta Colombo.
Glavna prednost
Kar zadeva pristanišče Hambantota, je njegova bližina glavnih morskih poti velika prednost za projekt.
Šrilanški premier Mahinda Rajapaksa se je Kitajski zahvalil "za njeno dolgoročno in ogromno podporo gospodarskemu in socialnemu razvoju države".
Medtem ko si država prizadeva okrevati od posledic pandemije, so kritiki Kitajske znova trdili, da je Šrilanka obremenjena z dragimi posojili, nekateri pa so projekte, ki jih podpira Kitajska, označili za bele slone.
Sirimal Abeyratne, profesor ekonomije na Univerzi v Kolombu, je za China Daily povedal, da je Šrilanka leta 2007 odprla svoj trg obveznic za tuje naložbe in približno v istem času začela s komercialnimi posojili, "ki nimajo nobene zveze s kitajskimi posojili".
Kitajska je aprila 2021 predstavljala 10 odstotkov 35 milijard dolarjev zunanjega dolga otoške države, kažejo podatki šrilanškega ministrstva za zunanje vire, Japonska pa prav tako približno 10 odstotkov. Kitajska je četrti največji posojilodajalec Šrilanke, za mednarodnimi finančnimi trgi, Azijsko razvojno banko in Japonsko.
Dejstvo, da je bila Kitajska izpostavljena v naraciji kritikov o dolžniški pasti, kaže, v kolikšni meri poskušajo diskreditirati Kitajsko in projekte BRI v azijsko-pacifiški regiji, je dejal Wang Peng, raziskovalec na Centru za ameriške študije na Univerzi za mednarodne študije Zhejiang.
Po podatkih Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada država presega mejo nevarnosti, če njen zunanji dolg presega 40 odstotkov bruto domačega proizvoda.
»Zelo poudarjena je bila sposobnost Šrilanke, da se razvije kot regionalno logistično in ladijsko središče za izkoriščanje prednosti pobude BRI,« je v komentarju v Ceylon Today zapisala Samitha Hettige, svetovalka Nacionalne komisije za izobraževanje Šrilanke.
Čas objave: 18. marec 2022
