Agresivne in neodgovorne finančne politike, ki so jih sprejele Združene države Amerike, so po vsem svetu sprožile znatno inflacijo, kar je povzročilo obsežne gospodarske motnje in znatno povečanje revščine, zlasti v državah v razvoju, pravijo svetovni strokovnjaki.
V boju proti nekontrolirani inflaciji v ZDA, ki je junija presegla 9 odstotkov, je ameriška centralna banka Federal Reserve štirikrat zvišala obrestne mere na trenutno raven od 2,25 do 2,5 odstotka.
Benyamin Poghosyan, predsednik Centra za politične in ekonomske strateške študije v Erevanu v Armeniji, je za China Daily povedal, da je rast inflacije povzročila motnje na svetovnih finančnih trgih, saj se številne države v razvoju soočajo z rekordno visoko inflacijo, kar ovira njihove poskuse iskanja finančne odpornosti ob različnih mednarodnih izzivih.
"To je že povzročilo znatno devalvacijo evra in nekaterih drugih valut ter bo še naprej spodbujalo inflacijo," je dejal.
Potrošniki kupujejo meso v trgovini Safeway, medtem ko inflacija v Annapolisu v Marylandu še naprej narašča.
V Tuniziji naj bi močan dolar in strma rast cen žita in energije letos povečali proračunski primanjkljaj države na 9,7 odstotka BDP s prej napovedanih 6,7 odstotka, je dejal guverner centralne banke Marouan Abassi.
Do konca letošnjega leta naj bi neporavnani javni dolg države dosegel 114,1 milijarde dinarjev (35,9 milijarde dolarjev) oziroma 82,6 odstotka BDP. Investicijska banka Morgan Stanley je marca opozorila, da Tunizija drvi v bankrot, če se bo trenutno slabšanje njenih financ nadaljevalo.
Letna inflacija v Turčiji je julija dosegla rekordnih 79,6 odstotka, kar je najvišja raven v 24 letih. En dolar je bil 21. avgusta vreden 18,09 turške lire, kar pomeni 100-odstotno izgubo vrednosti v primerjavi z lanskim letom, ko je bil menjalni tečaj 8,45 lire za dolar.
Kljub vladnim prizadevanjem, vključno z zvišanjem minimalne plače za zaščito ljudi pred finančnimi težavami, ki jih je povzročila visoka inflacija, se Turki težko prebijajo skozi mesec.
Tuncay Yuksel, lastnik trgovine z rabljenimi izdelki v Ankari, je povedal, da je njegova družina zaradi naraščajočih cen od začetka leta s seznamov živil črtala živila, kot sta meso in mlečni izdelki.
»Vse je postalo dražje, kupna moč državljanov pa se je precej zmanjšala,« je po poročanju tiskovne agencije Xinhua dejal Yuksel. »Nekateri ljudje si ne morejo privoščiti nakupa osnovnih potrebščin.«
Zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke je "zagotovo povzročilo inflacijo v državah v razvoju" in ta poteza je neodgovorna, je dejal Poghosyan.
ZDA uporabljajo dolarsko hegemonijo za uresničevanje svojih geopolitičnih interesov. ZDA bi morale prevzeti odgovornost za svoja dejanja, še posebej ker se ZDA prikazujejo kot globalne zagovornice človekovih pravic, ki jim je mar za vse.
"Zaradi tega so življenja deset milijonov ljudi še bolj bedna, vendar verjamem, da ZDA za to preprosto ni mar."
Jerome Powell, predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve, je 26. avgusta opozoril, da bodo ZDA v prihodnjih mesecih verjetno uvedle večje zvišanje obrestnih mer in da so odločene ukrotiti najvišjo inflacijo v 40 letih.
Tang Yao, izredni profesor na šoli za management Guanghua na Univerzi v Pekingu, je dejal, da je zmanjšanje inflacije glavna prednostna naloga Washingtona, zato se pričakuje, da bo Fed večino prihodnjega leta še naprej zviševal obrestne mere.
To bi sprožilo svetovni likvidnostni krč, kar bi spodbudilo znaten pretok kapitala z globalnih trgov v ZDA in devalvacijo številnih drugih valut, je dejal Tang in dodal, da bi ta politika povzročila tudi upad delniškega in obvezniškega trga ter da bi države s šibkimi gospodarskimi in finančnimi temelji nosile večja tveganja, kot so povečane neplačila dolgov.
Mednarodni denarni sklad je prav tako opozoril, da bi lahko poskusi ameriške centralne banke (FED) za boj proti cenovnim pritiskom prizadeli trge v razvoju, ki so obremenjeni z dolgom v tujih valutah.
"Neobvladljivo zaostrovanje svetovnih finančnih pogojev bi bilo še posebej zahtevno za države z visoko finančno ranljivostjo, nerešenimi izzivi, povezanimi s pandemijo, in znatnimi potrebami po zunanjem financiranju," je dejal.
Učinek prelivanja
Wu Haifeng, izvršni direktor Centra za fintech pri Inštitutu za podatkovno ekonomijo v Shenzhenu, je prav tako izrazil zaskrbljenost glede učinka prelivanja politike FED-a, češ da prinaša negotovosti in kaos na mednarodne trge ter močno prizadene številna gospodarstva.
Zvišanje obrestnih mer ni učinkovito zmanjšalo domače inflacije v ZDA niti ni znižalo cen življenjskih potrebščin v državi, je dejal Wu.
Inflacija cen življenjskih potrebščin v ZDA se je v 12 mesecih do junija zvišala za 9,1 odstotka, kar je najhitrejša rast od novembra 1981, kažejo uradni podatki.
Vendar pa ZDA tega niso pripravljene priznati in sodelovati z drugimi državami pri spodbujanju globalizacije, ker se ne želijo postaviti proti interesom, vključno z bogatimi in vojaško-industrijskim kompleksom, je dejal Wu.
Carine, uvedene proti Kitajski, na primer, ali kakršne koli sankcije proti drugim državam nimajo nobenega drugega učinka, kot da ameriški potrošniki porabijo več in ogrožajo ameriško gospodarstvo, je dejal Wu.
Strokovnjaki vidijo uvedbo sankcij kot še en način, kako ZDA utrdijo svojo dolarsko hegemonijo.
Od ustanovitve Brettonwoodskega sistema leta 1944 je ameriški dolar prevzel vlogo svetovne rezervne valute, ZDA pa so skozi desetletja ohranile svoj položaj svetovnega gospodarstva številka ena.
Vendar pa je svetovna finančna kriza leta 2008 pomenila začetek konca absolutne ameriške hegemonije. Upad ZDA in "vzpon drugih", vključno s Kitajsko, Rusijo, Indijo in Brazilijo, sta ogrozila ameriško prevlado, je dejal Poghosyan.
Ko so se ZDA začele soočati z vse večjo konkurenco drugih centrov moči, so se odločile izkoristiti vlogo dolarja kot globalne rezervne valute v svojih prizadevanjih za zajezitev vzpona drugih in ohranitev ameriške hegemonije.
Z izkoriščanjem položaja dolarja so ZDA grozile državam in podjetjem, da jih bodo izključile iz mednarodnega finančnega sistema, če ne bodo sledile ameriški politiki, je dejal.
»Prva žrtev te politike je bil Iran, ki je bil podvržen hudim gospodarskim sankcijam,« je dejal Poghosyan. »Nato so se ZDA odločile, da bodo to politiko sankcij uporabile proti Kitajski, zlasti proti kitajskim telekomunikacijskim podjetjem, kot sta Huawei in ZTE, ki so bila pomembna konkurenta ameriških IT velikanov na področjih, kot so omrežja 5G in umetna inteligenca.«
Geopolitično orodje
Ameriška vlada vse bolj uporablja dolar kot glavno orodje za uveljavljanje svojih geopolitičnih interesov in omejevanje vzpona drugih, zaupanje v dolar upada, številne države v razvoju pa ga želijo opustiti kot glavno valuto za trgovino, je dejal Poghosyan.
"Te države bi morale razviti mehanizme za zmanjšanje svoje odvisnosti od ameriškega dolarja, sicer bodo pod nenehno grožnjo ZDA, da bodo uničile njihova gospodarstva."
Tang z Guanghua School of Management je predlagal, da bi se morala gospodarstva v razvoju diverzificirati v trgovini in financah s povečanjem števila glavnih trgovinskih partnerjev ter virov financiranja in naložbenih destinacij, da bi zmanjšala svojo odvisnost od ameriškega gospodarstva.
Dedolarizacija bi bila kratkoročno in srednjeročno težavna, vendar bi živahen in raznolik svetovni finančni trg ter valutni sistem lahko zmanjšala odvisnost od ameriškega dolarja in stabilizirala mednarodni finančni red, je dejal Tang.
Številne države so zmanjšale obseg ameriškega dolga, ki ga imajo v lasti, in začele diverzificirati svoje devizne rezerve.
Izraelska centralna banka je aprila sporočila, da je svojim deviznim rezervam, ki so bile prej omejene na ameriški dolar, britanski funt in evro, dodala valute Kanade, Avstralije, Japonske in Kitajske.
Ameriški dolarji predstavljajo 61 odstotkov portfelja deviznih rezerv države, v primerjavi s 66,5 odstotka prej.
Egiptovska centralna banka je ohranila tudi strategijo diverzificiranega portfelja, saj je v prvem četrtletju letošnjega leta kupila 44 ton zlata, kar je 54-odstotno povečanje, je sporočil Svetovni svet za zlato.
Druge države, kot sta Indija in Iran, razpravljajo o možnosti uporabe nacionalnih valut v mednarodni trgovini.
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je julija pozval k postopni opustitvi dolarja v dvostranski trgovini z Rusijo. Islamska republika je 19. julija na svojem deviznem trgu začela trgovati z rialom in rubljem.
"Dolar še vedno ohranja svojo vlogo svetovne rezervne valute, vendar se je proces dedolarizacije začel pospeševati," je dejal Poghosyan.
Prav tako bo preobrazba reda po hladni vojni neizogibno povzročila vzpostavitev večpolarnega sveta in konec absolutne ameriške hegemonije, je dejal.
Čas objave: 5. september 2022
