Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je v sredo zvišala referenčno obrestno mero za pol odstotne točke, kar je doslej najagresivnejši korak v boju proti inflaciji, ki je dosegla najvišjo raven v zadnjih 40 letih.
»Inflacija je veliko previsoka in razumemo težave, ki jih povzroča. Pospešeno ukrepamo, da bi jo znižali,« je predsednik Feda Jerome Powell dejal na novinarski konferenci, ki jo je začel z nenavadnim neposrednim nagovorom »ameriškemu ljudstvu«. Opozoril je na breme inflacije, ki ga nosijo ljudje z nižjimi dohodki, in dejal: »Trdno smo zavezani k ponovni vzpostavitvi cenovne stabilnosti.«
To bo verjetno pomenilo, glede na komentarje predsednika, več dvigov obrestnih mer za 50 bazičnih točk, čeprav verjetno nič bolj agresivnega od tega.
Obrestna mera zveznih skladov določa, koliko si banke zaračunavajo za kratkoročna posojila, vezana pa je tudi na različne potrošniške dolgove s spremenljivo obrestno mero.
Centralna banka je poleg dviga obrestnih mer nakazala, da bo začela zmanjševati obseg sredstev v svoji bilanci stanja v vrednosti 9 bilijonov dolarjev. Fed je med pandemijo kupoval obveznice, da bi ohranil nizke obrestne mere in pretok denarja skozi gospodarstvo, vendar je porast cen prisilil k dramatičnemu premisleku o denarni politiki.
Trgi so bili pripravljeni na obe potezi, vendar so bili kljub temu skozi vse leto nestanovitni. Vlagatelji so se zanašali na FED kot aktivnega partnerja pri zagotavljanju dobrega delovanja trgov, vendar je porast inflacije zahteval zaostrovanje.
Čas objave: 10. maj 2022
